Če vaš motocikel nima ravno kardanskega, zobniškega ali jermenskega pogona zadnjega kolesa (mislim, da sem naštel vse najpogostejše), vam ostane samo še verižni. Slednji je namreč tudi najpogostejša oblika prenosa moči motorja na zadnje kolo. Brez verižnikov in verige lahko naš motocikel uporavljamo samo kot poganjalček z dodatnimi efekti. Zato je tudi potrebna skrb in vzdrževanje s strani uporabnika.
Na spletu zasledimo kup različnih vprašanj in kup različnih odgovorov na to temo. Napisal bom nekaj lastnih izkušenj in skušal na najpogostejša vprašanja odgovoriti iz mojega vidika kot uporabnika. Mogoče se nekateri z menoj ne boste strinjali oziroma če imate z verižnim pogonom kakršnekoli izkušnje – dobre ali slabe – ali kritiko jo lahko kar delite z nami.
Na svoji verigi uporabljam avtomatski mazalec znamke Scottoiler, ki sem ga bolj podrobno opisal v tem prispevku (Scottoiler). Nakup se je izkazal za izvrstno naložbo, predvsem ker večinoma delam daljše ture in mi mazalec privarčuje kar nekaj prostora v kovčkih, saj mi ni potrebno s seboj nositi sprejev. Veriga je vedno dovolj naoljena, ni glasna, vedno je mehka in na njej se ne nabira umazanija. Investicija v nakup mazalca se na dolgi rok obrestuje, sploh, če na leto naredite veliko kilometrov.
Najprej naj na kratko razložim, kako je sestavljena veriga. Osnovno najbrž poznate: prednji in zadnji verižnik in veriga. Veriga pa ima še veliko delov, nekateri so vidni, drugih pa ne opazimo tako zlahka. Najbrž ste že slišali za O, Z, V, M, X ring verige in razne kombinacije le-teh. No, mogoče obstaja še kakšen, ki ga nisem omenil. Kaj pa sploh je to in kako zgleda? Na spodnji sliki si poglejmo zgradbo verige.
Verigo sestavljata zunanji člen in notranji člen ki je sestavljen iz puše in valjčka, med zunanjim in notranjim členom pa se nahajajo še ringi. To so po domače gumijasta tesnila. Preprečujejo vdor vode, umazanije in izhod maziva med gibljivimi deli. Členi pa so med seboj zakovani, kar je vidno tudi na sliki. Tudi vezni člen je ponavadi zakovan, za kar pa potrebujemo orodje. Dobimo pa tudi verige, ki se že v originalu sklenjene. Te bi na nekaterih motociklih povzročale kar precej težav z montažo, saj je potrebno sneti zadnjo nihajko, da lahko verigo namestimo. Spajanja verige s hitrim spojnim členom na močnejših motociklih ne boste zasledili, ker bi bilo prenevarno, da se veriga pri večjih hitrostih odpne.
Poizkusil bom odgovoriti na nekaj najpogosteje zastavljenih vprašanj, s katerimi sem se tudi sam na začetku srečeval.
Na koliko kilometrov naj verigo mažem in s katerim mazivom?
Mnenja posameznikov so tu različna. Ko sem sam še sprejal verigo, sem jo redno mazal med 300 in 500 km. Podatke najdete tudi v priročniku vašega motocikla. Zopet je vse odvisno od samega mazivnega sredstva, vremenskih pogojev, ipd. V glavnem boste na spletu dobili nasvet, da verigo mažete nekje med 300 in 1000 km. Moj nasvet je, da verigo mažite vedno po občutku in zdravi kmečki logiki. Vedno mažite iz notranje strani in ko je veriga še topla, centrifugalna sila bo potem poskrbela za ostalo. Ko mažete, naj vam nekdo vrti zadnje kolo (če imate centralno stojalo ali druge pripomočke) vi pa pod najlažje dostopno mesto podstavite kos papirja, kartona ali druge zaščite, da ne boste okrog vse zapacali, vi pa s pametjo po spreju. Če vozite v dežju vaš ustaljeni interval zmanjšajte in mažite malce pogosteje. Veriga ne sme biti ne preveč ne premalo namazana. Če je spreja preveč je ponavadi vse zapacano in veriga zgleda “kosmata”. Je pa to spet vse odvisno od maziva, ki ga uporabljate. Maziv namreč lahko dobite ogromo različnih, najbolje jih je preizkusiti in se potem odločiti. Vsekakor pa vam odsvetujem kakšne nepoznane in nepreizkušene izdelke. Sam sem uporabljal S100 in z njim bil zelo zadovoljen. Tudi cena ni bila pretirana. Če uporabljate avtomatski mazalec, pazite, da imate vedno zadostno količino olja. Gostoto olja in odprtost kapljanja prilagodite vremenskim razmeram in letnemu času. Z oljerjem je potrebno prevoziti nekaj 100 km, da si ga pravilno nastavite.
Kako čistim verigo, je to sploh potrebno?
Če verigo mažemo z raznimi spreji je tudi čiščenje vsekakor potrebno. Pripravkov in orodij za čiščenje je ogromno. Če ste tip človeka, ki potrebuje razne sisteme in sete ščetk, boste na trgu našli vse mogoče. Čistila so draga in ko mislite, da ste kupili 500 ml sredstva v spreju, boste razočarani. Ravno ko boste začeli s čiščenjem bo tistih 500 ml že “izhlapelo”. Za čiščenje ne potrebujete dragih sprejev, tekočin in gore pripomočkov. Ne komplicirajte in privarčujte! Verigo lahko očistite z minimalnimi stroški in dosežete popolnoma enak učinek. Kot čistilno stredstvo lahko uporabite nafto, kurilno olje, petrolej, čistilni bencin, nekje sem celo zasledil, da se lahko čisti tudi z WD40 čeprav so vedno govorili, da je agresiven. Izvajali so test in prišli do zaključka, da je zadeva popolnoma primerna in ne poškoduje “ringov”. Nikakor pa ne uporabljajte agresivnih razmaščevalcev, drugih agresivnih sredstev sploh pa niti pomislite ne, da bi se zadeve lotili z navadnim bencinom. Potrebujete še odrabljeno zobno ščetko, bolje je, če je mehkejša, ali pa manjši čopič. Pod motocikel dajte karton ali kos najlona in v akcijo.
Za primerjavo:
Za 500 ml čistila v spreju boste odšteli cca. 5 € – 25 €, za razne ščetke pa od cca. 10 € naprej. Če izberemo nak čistilni sistem, ki ga vpnemo okrog verige, boste zanj odšteli cca. 20 € – 50 € in za ta denar po možnosti zraven sploh ne bo čistilnega sredstva. Za nafto, kurilno olje ali petrolej, čopič, ščetko pa boste porabili le cca. 5 €. Interval čiščenja je po potrebi oz. nekje na 10.000 km in prej. Ko se odločite za čiščenje verige priporočam, če je to le mogoče, da snamete pokrov/pokrove sprednjega verižnika in jih temeljito očistite. Presenečeni boste, koliko masti, kamenja in ostalih smeti se je tam nabralo. Poleg tega, ko čistimo verigo, lahko opazimo, če je s členi vse v redu. Ravno tako lahko na sprednjem verižniku vidimo njegovo obrabo in morebitne napake.
Pri uporabi avtomatskih mazalnikov je vse malo lažje, kar je potrebno samo sprati olje in umazanijo. Osebo uporabljam S100 Total Cleaner in sem zelo zadovoljen. Našpricam, počakam par minut in sperem z vodo, brez drgnjenja.
Kako naj vem kdaj je veriga ravno prav napeta?
Nekateri se s tem verjetno niti ne ukvarjate, saj naj bi to opravil serviser. Napaka! Vedno tudi sami preverite zategnjenost verige. Če niste zadovoljni in nimate primernega orodja lahko vašemu serviserju rečete za popravek. Če že imate motocikel poskrbite vsaj za osnovno vzdrževanje. To so vsa nezahtevna dela, ki jih lahko postorite sami, seveda s primernim orodjem in za katera ni potrebno imeti pretiranega znanja. Vsak motor ima v navodilih za uporabo predpisano ohlapnost verige. Sam se tega nikoli ne poslužujem.
Zakaj?
S starostjo se veriga obrablja in razteguje. Skoraj vsaka veriga ima točko oz. položaj, ko je med verižnikoma najbolj napeta. Najprej je potrebno poiskati to točko in sicer tako, da vrtite zadnje kolo in spodnji del verige potiskate navzgor. Ostanite vedno na istem položaju, z zadnjim kolesom pa pomikajte verigo po približno 5 – 10 cm. Morda boste potrebovali več krogov, da boste določili kdaj je veriga med verižnikoma najbolj napeta. Ko točko najdemo, si jo nekako označimo. Po tej točki bomo napenjali ali popuščali verigo. Nekateri celo merijo razdaljo med posameznimi členi.
Zakaj ravno ko je veriga najbolj napeta? Logično. Če bi verigo nastavljali na pozicijo, ko je najbolj ohlapna, bi po specifikacijah na primer to pomenilo 5 – 7 cm prostega gibanja verige gor in dol. Ko pa bi prišli do točke, ko je veriga najbolj napeta, bi to pomenilo na primer 3 cm. Kar niti po speciikacijah v priročniku ne bi bilo primerno, še slabše pa bi bilo to za naš motor. Zaradi prenapetosti, se material hitreje obrablja, veriga se segreva, verižnika in ležaji na zadnjem kolesu kot tudi na agregatu bi bili pod obremenitvijo ipd. Prej ali slej bi nekaj popustilo, česar pa si seveda ne želimo. Sploh kakšne utrgane verige med vožnjo pri višji hitrosti ne! Ko nastavljamo verigo jo vedno preverimo na naši najbolj napeti točki. Vedno se usedite na motocikel, ker se veriga s posedanjem motorja zateguje. Nekateri serviserji verigo nastavljajo celo tako, da se voznik usede na motor in takrat išče primerno napetost. Dpbro je, če mislite tudi korak naprej. Veriga se lahko zateguje samo do točke maksimalnega posedanja zadnjega dela motocikla, o tem pa “odloča” zadnje vzmetenje. Naprej ne gre, ker bi to pomenilo, da smo naše zadnje vzmetenje zabili do konca. Pomislite tudi na sopotnika in prtljago. Če s seboj tovorite prtljago ali imate sopotnika na zadnjem sedežu preverite verigo v popolni bojni opremi. Sam raje vidim, da je veriga malce bolj ohlapna. Veriga se manj segreva in če je zadaj še sopotnica in prtljaga imam še vedno rezervo. Veriga pa naj ne bo preveč ohlapna. V takšnem primeru vam bo veriga opletala, tolkla po zadnji nihajki, v najslabšem primeru pa vam jo lahko celo sname z verižnikov. Ko zategujete ali popuščate verigo bodite pozorni na indikatorje položaja osi. Na obeh straneh nihajke morajo biti na isti poziciji.
Kdaj menjati verigo?
Predpisanega recepta ni, ker lahko že po prvih 100 km pride do poškodb. Moj odgovor je nekje med 1.000 in 50.000 km. Nekdo bo verigo zaradi različnih dejavnikov uničil že pri 1.000 km, lahko celo prej. Nekdo ima agresivnejšo, šporno, dirkaško vožnjo, za kar bo menjava mogoče potrebna že pri 20.000 km ali prej. Garancije oz. priporočila prodajalcev so ponavadi med 20.000 in 35.000 km. To je popolnoma odvisno od proizvajalca in tipa verige. Sam sem videl verige, ki so imele za seboj 80.000+ km in še bi delale, če ni bi bili verižniki kot cilkular ali skoraj brez zob. Redno preverjajte v kakšnem stanju je vaša veriga, koliko se preteguje, koliko je neenakomerno pretegnjena… Če tega niste vešči in ne znate oceniti oziroma si ne zaupate, se raje posvetujte s serviserjem, ki vam bo tudi strokovno svetoval. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sem z verigo naredil 70.000 km, pa je bila še vedno v solidnem stanju.
Izbira verige in verižnikov.
Izbira prave verige za vaše motorno kolo je popolnoma vaša osebna odločitev. Naj takoj povem, da sem pristaš original motornih delov. Tudi veriga ni izjema. Če bi radi prešli na neko drugo verigo, ki ni original vgradnja, predlagam, da prej malo pobrskate po spletu za mnenja in izkušnje drugih voznikov. Morda boste nad novo verigo presenečeni ali pa razočarani. Edino kar bi svetoval je, da vzamete prednji verižnik z gumo, veriga bo tako manj glasna.
Ali lahko menjam samo verigo brez verižnikov?
Ne! Je pa res, da boste zasledili, da naj bi originalni verižniki tovarniške vgradnje zadržali dve verigi. Zopet je pa vse odvisno od kilometrine, moči verige, znamke, vzdrževanja, načina vožnje… Izjema je še, če se veriga uniči v cca. prvih 3.000 km po vgradnji. Zopet pa malce ocenite, če pridete v takšno situacijo. Videl sem že primere, ko je na novi verigi, ki ni imela za seboj niti 1.000 km pometalo ven ringe. Mogoče je šlo za nekvalitetno verigo ali pa nepravilno vzdrževanje. V normalih situacijah se veriga in verižnika obrabljata. Veriga se z obrabo daljša, zobje na verižniku se obrabljajo in spreminjajo obliko. Če boste novo verigo namestili na obrabljen verižnik, se le-ta ne bo nasedla pravilno in veriga se bo uničila veliko prej. Naj gre za prvo (tovarniško) vgradnjo, drugo, tretjo … vedno menjajte vse.
Upam, da vam bodo odgovori, ki izhajajo in mojih izkušenj, koristili in boste iz njih izluščili kaj uporabnega. Vsekakor pa, kot sem že omenil, nekega univerzalnega recepta ni. Predvsem tu vplivajo dejavniki kot so vrsta in moč motornega kolesa, moč verige, stil vožnje, vozne razmere, vremenski pogoji in vzdrževanje verige.
Skratka maži, vozi, glancaj ….. menjaj, ponovi. Razen če nisi kardanar, tam je zgodba drugačna …
