Na lepo avgustovsko soboto sem se odločil malo raziskati predele v Avstriji, kjer še nisva bila. Tokrat sem se odpravil sam, ker je Kaja imela druge obveznosti. Po krajšem razmisleku in brskanju po spletu, kam bi lahko šel, sem se odločil za cesto Goldeck. To je še ena od avstrijskih gorskih panoramskih cest, ki jih oglašujejo. Nekaj časa nazaj sva že opisala poti na Grossglockner in Malta Hochalmstrasse.
Od doma štartam proti Novi Gorici in zavijem proti Bovcu. Vedno znova uživam, ko zjutraj po tej cesti do Bovca in naprej proti Predelu diham tisti hladen svež jutranji zrak. Ko se doline začnejo prebujati, ko na njih posije jutranje sonce in začne spreminjati roso v meglice.
Nadaljujem pot čez Predel in se spustim proti Trbižu, ki je bil že poln življenja. Počasi sem postajal lačen, pa tudi jutranjo kavo sem že pogrešal, zato naredim skoraj standardni postanek na tej poti in to je Lidl v Arnoldsteinu. Ko se malce okrepčam, nadaljujem pot proti Beljaku in se malo pred njim odcepim na cesto, ki vodi proti kraju Spittal an der Drau. V kraju Mauthbrucken je odcep proti izhodiščnemu kraju Zlan. Cesta je tudi označena s tablami, ki pa sem jih jaz gor grede najbrž spregledal. Še dobro, da me je vodil moj GPS. No, vsaj do takrat, ko sva se oba rahlo zgubila. On zato, ker ni vedel kaj bi jaz rad od njega, in jaz, ker ga nisem v prvo poslušal. Ko pridemo v vasico Zlan, pridemo na glavno cesto, katere se moramo držati naprej. Table ki bi označevala pot, se ne spomnim nobene. Pri cerkvi v vasici je potrebno zaviti desno, če prihajate po moji opisani poti, in se te ceste držati. Tu sem že mislil, da sem se popolnoma izgubil oz. da je GPS izbral kakšen drug Goldeck, pa še skoraj brez bencina sem bil. Odpeljem se še malce naprej in končno zagledam tisto barako z zapornico in tablo s cenami. Sem bil kar malce vesel, ko se mi je to prikazalo. Plačam cestnino in gasa naprej.
Naj na kratko opišem cesto:
Pričetek gorske ceste in plačilo cestnine za Goldeck se nahaja v vasici Zlan. Ta je od Beljaka oddaljena dobrih 30 km v smeri Spittal an der Drau. Cestnina za motorno kolo znaša 7,50 €. Dolžina ceste je 14,5 km, začetna nadmorska višina je 1.100 m in končni cilj je na nadmorski višini 1.895 m. Lahko pa se odpravimo tudi po peš poteh, predvsem v poletnem času. V zimskem času pa se gora prelevi v smučišča. Na vrhu je veliko parkirnega prostora. Sicer je vmesnih razglednih točk ža manj, kot smo navajeni na drugih panoramskih cestah. Je pa pogled z vrha na Alpe prekrasen.
Malo pred vrhom mi pot prekrižajo krave, ki se prosto pasejo po travnikih. Ena se je očitno odločila, da bo svoje kosilo premlela kar na toplem asfaltu. Na vrhu parkiram in se malce sprehodim naokrog. Ljudi je bilo malo, par pohodnikov, nekaj penzionistov ki se se prišli martinčkati in par radovednežev, tako kot jaz. Počasi pride čas, da se odpravim v dolino in seveda na prvo in najbližjo bencinsko črpalko. Domov sem se vračal po isti poti.
Cesta sama po sebi ni nič posebnega saj, kot sem omenil, nima veliko vmesnih točk. Je super za enodnevni izlet ali samo za sproščanje v razgledu in svežem gorskem zraku. Če imate še primerno obutev s seboj, se lahko odpravite še na kakšen pohod po označenih stezah.
