Večkrat se odpraviva na enodnevni izlet po jadranski magistrali, kjer se ob morju voziva nekje do Karlobaga, kjer obrneva nazaj proti domu. En septembrski vikend pa je padla ideja, da bi se lahko zapeljala še malo naprej in prečkala mejo z Bosno in Hercegovino ter si ogledala Bihać.
Na pot sva se odpravila kot običajno, nama je najbližja pot mimo Sežane, Divače, Kozine in nato čez mejni prehod v bližini Ilirske Bistrice na Hrvaško. Tam se peljeva po regionalni cesti skozi vasice proti Opatiji in Reki, običajno se raje izogneva avtocesti. Tokrat sva zavila proti Reki, se peljala skozi mesto in nato naprej po jadranski magistrali ob morju proti jugu.
Vremenska napoved je bila lepo, moralo bi biti sončno in brez oblačka, a žal ni bilo tako. Že preden sva prečkala mejo s Hrvaško je bilo precej oblačno, malo celo megleno in posledično tudi precej hladno, čeprav sva se na pot odpravila sredi septembra.
Prvi večji postanek je bil v kraju Novi Vinodolski, kjer sva se ustavila v Lidlu, ki je lociran prav ob cesti in morju. To nama je všeč, saj si lahko kupiva kaj za pod zob, pustiva motor na parkirišču, prečkava cesto in pojeva na obali. Tokrat to zaradi vremena ni bilo mogoče, saj je kljub lepi napovedi začel rositi dež.
Ko sva se odpravila naprej, proti jugu, pa se je vreme začelo izboljševati, oblaki so se razblinili in posijalo je sonce. Nekje ob cesti sva se ustavila in ob morju pojedla malico, nato pa nadaljevala pot proti Senju in Karlobagu. Po sprehodu skozi Karlobag sva zavila stran od obale in se začela vzpenjati na Velebit.
Z vedno višjo nadmorsko višino so prihajali tudi vedno lepši razgledi na obalo in otoke, zato sva se večkrat ustavila in občudovala ter fotografirala razgled. Nad nama so se spet začeli zbirati oblaki, sonca ni bilo več. Ko sva se vzpela na vrh Velebita in zavila v notranjost, je sledila vožnja po hrvaškem podeželju, skozi kraje, kot je na primer Jezerce, dokler nisva prispela do Plitvičkih jezer. Nikoli si jih nisva še zares ogledala, sva se pa že večkrat peljala skozi kraj. Nikoli namreč nisva imela dovolj časa in primernih oblačil in obutve s seboj, da bi si Plitvička jezera ogledala kot se spodobi. Zato sva jih dodala na seznam lokacij, ki jih morava obiskati na dvodnevnem izletu in si jih v miru ogledati.
Od Plitvičkih jezer sva se odpeljala naprej, proti Bosni in Hercegovini. Pri prečkanju meje so bili cariniki precej natančni, treba je bilo razložiti kam in zakaj greva, pokazati vse možne dokumente, nato pa so naju le spustili čez mejo. Vreme se je zopet izboljšalo in ponovno je posijalo sonce. Vozila sva se po podeželju, skozi nekaj vasic in mimo obcestnih prodajalcev ter kmalu prispela v mesto Bihać.
V Bihaću sva parkirala in takoj so k nama pritekli otroci, ki so prosili za drobiž. Ker ga nisva imela in je ravno takrat na parkirišče pripeljal nov avto, so nad nama hitro obupali in se spravili na novega voznika. Midva sva šla na sprehod skozi center mesta, si ogledala obzidje, džamijo, cerkev, park in vojne spomenike ter se sprehodila po glavnem trgu.
Ura je bila že precej pozna, zato sva se morala odpraviti nazaj proti domu. Nazaj sva se do meje s Hrvaško peljala po isti poti, mimo njiv, minaretov in travnikov. Po prečkanju meje sva pot nadaljevala proti prelazu Vratnik. Ta del Hrvaške je precej redko poseljen, večinoma so travniki, pašniki in njive, vsake toliko časa je kakšna vas, ob cesti pa domačini prodajajo sire in med. Tudi midva sva se pri enem od njih ustavila in kupila nekaj domačega sira in medu.
Prečkala sva prelaz in se spustila nazaj v dolino, proti obali ter se v Senju priključila nazaj na jadransko magistralo. Kakšen kilometer naprej od Senja, proti Sloveniji, je ob cesti zanimiv spomenik, ki se ga zlahka spregleda. Gre za 45. poldnevnik, od katerega je točno 5.000 km do Ekvatorja in 5.000 km do severnega tečaja. Postavljene so table in klopce, od koder je lep razgled na morje.
Po poti nazaj sva uživala v sončnem zahodu nad morjem in malo manj uživala v vožnji po temi in hladnem zraku vse do doma, kamor sva prispela v večernih urah. Skupaj sva prevozila 655 kilometrov.
Gre za lep izlet, na katerega pa se je potrebno odpraviti zgodaj zjutraj, ali pa iz njega narediti dvodnevni izlet in vmes nekje prespati. V primeru dvodnevnega izleta si lahko tako na primer ogledate še Plitvička jezere, ki jih redno uvrščajo med najlepše kraje v Evropi in celo svetu.
