Kje spati v Skandinaviji?

Pred odhodom na pot do Nordkappa sva se kar nekaj časa ubadala z iskanjem prenočišč oziroma raziskovanjem različnih možnosti in iskanjem nasvetov tistih, ki so tam že bili.

Na slovenskih spletnih straneh, blogih in forumih nisva našla prav veliko nasvetov na to temo, vendar imava po celotni Skandinaviji na srečo kar nekaj prijateljev, ki so nama pomagali z “insajderskimi informacijami”.  Tako sva zvedela, da je v vseh štirih skandinavskih državah, skozi katere sva potovala (Norveška, Švedska, Finska in Danska), dovoljeno kampiranje v naravi. Vse, na kar moraš biti pozoren je, da nisi v nacionalnem parku in da si vsaj 50 metrov oddaljen od najbližje hiše (in seveda ne kampiraš pri nekomu na vrtu pred hišo).

Zvedela sva tudi, da so po celi Skandinaviji precej razširjeni kampi, kjer se lahko šotori, lahko se prenoči v avtodomu, večina kampov pa ima tudi majhne hiške – “hytte”, ki se jih lahko najame za prenočišče. Midva sicer na Danskem nisva spala, vendar sva se peljala mimo kampov in oznak za šotorjenje in najem hišk. Sva pa preizkusila šotorjenje in hiške na Norveškem ter hiške na Finskem in Švedskem, kampirala pa sva tudi v ne-skandinavski Nemčiji.

Po najinih izkušnjah se vsekakor najbolj splača najem hiške. Glede na to, da velja Skandinavija za eno najdražjih regij na svetu, je najem hiške zelo ugoden. Cene za majhne hiške (za dve osebi) se gibljejo od 40 do 60 evrov na noč na hiško, odvisno od lokacije kampa in njegove zasedenosti. Seveda je bila najdražja hiška tista na Nordkappu, ki je bila od razgledne točke oddaljena samo nekaj kilometrov, najcenejše pa so bile tiste, ki niso bile locirane ob turističnih točkah ali atrakcijah. Na Norveškem sva tudi šotorila v kampu, cena za vse skupaj pa je znašala okoli 15 evrov. Na večini lokacij je možno plačati tako z gotovino kot s karticami.

 

Hiške so lesene in imajo znotraj po navadi en prostor s spalnico, vse so imele tudi mini kuhinjo s štedilnikom, lonci, posodo, jedilno mizo in stoli, da sva si lahko skuhala in pojedla večerjo in zajtrk. Nekatere so imele kuhinjo ločeno od spalnice, večina pa jih je imela kar vse skupaj v enem prostoru. Stranišča oziroma kopalnic v večini hišk ni in se uporablja skupne prostore, ki so namenjene za kamp. V nekaterih kampih si dobil ključ ali kartico za vstop v kopalnico, večina pa je imela prost dostop.

Vsi kampi v katerih sva bila so bili zelo lepo urejeni, hiške so bile vedno čiste, pospravljene, dobro vzdrževane in lepo opremljene. Tudi skupni prostori kampa, torej stranišča, tuši in podobno so bili vedno lepo urejeni in čisti. Nič ni bilo polomljenega ali neuporabnega.

Ena najpomembnejših razlik med njihovimi in našimi kampi je zaupanje, ki ga imajo lastniki v poštenost obiskovalcev. Ker imajo poleti polarni dan in je ponekod svetlo po 24 ur na dan, so zelo prilagodljivi z urniki. V kamp lahko prispeš kadarkoli, tudi ob 3h zjutraj, in si postaviš šotor ter naslednje jutro, ko se odpre recepcija, plačaš. Če odideš pred odprtjem recepcije, v nabiralniku pustiš denar. Enako velja tudi za hiške. Pravilo je, da če ima hiška ključ v ključavnici na zunanji strani vrat, je prosta in se vanjo lahko vseliš in jo naslednji dan plačaš. Pri njih ni nobenega problema in sistem teče kot po maslu, ljudje so pošteni in ga ne zlorabljajo.

Midva sva se tega večkrat poslužila, saj sva recimo prvo noč na Norveško iz Danske priplula s trajektom sredi noči in nisva imela druge izbire, kot da nekje postaviva šotor. Kot rečeno bi sicer lahko kampirala kjerkoli, a za prvo noč sva vseeno želela biti v kampu. S pomočjo navigacije in tabel ob cesti sva ga ob treh zjutraj tudi našla in ker so bile vse hiške zasedene, sva si postavila šotor in zaspala. Drugo jutro sva odšla do recepcije in povedala, da sva prispela ponoči, plačala in to je bilo to. Enako sva naredila tudi pri iskanju hišk. Tak sistem nama je bil zelo všeč in nama je res žal, da pri nas kaj takega zaradi splošne prevelike nepoštenosti ljudi ni mogoče. Popotnikom namreč precej olajša iskanje prenočišč.

Na Norveškem in Švedskem sva v kampih dobila brošure s seznami kampov po celotni državi, s katerimi sva si proti večeru pomagala poiskati najbližji kamp, ki ima tudi hiške in primerne cene. Pri iskanju kampov sva se sicer posluževala tudi navigacije, ki nama zna poiskati najbližje kampe v okolici, poleg tega pa so večinoma tudi zelo dobro označeni s tablami ob cestah. Prva tabla je običajno ob glavni cesti, ko je potrebno z nje zaviti, nato pa te table v vsakem križišču pripeljejo do kampa.

 

S prenočišči po Skandinaviji tako nisva imela nikakršnih problemov, nekajkrat sva prespala pri prijateljih, večinoma pa sva se posluževala hišk in kampov. S prenočišči sva bila čisto vsakič zadovoljna in predvsem ugodno presenečena nad cenami, saj sva mislila, da naju bodo prenočišča stala mnogo več. Vsekakor priporočava obisk Skandinavije, glede prenočišč vas nima kaj skrbeti!