O naju
Kaja: Od kar pomnim uživam v potovanjih in odkrivanju novih dežel, kultur in spoznavanju novih ljudi. V otroštvu sem najprej svet odkrivala z družino, kasneje pa s prijatelji in preko prostovoljne organizacije CISV International ter seveda z Alenom.
Uživam v vseh vrstah potovanj, tako v odkrivanju pokrajin, narave, podeželja, malih vasic in skritih kotičkov z motorjem, kot tudi v odkrivanju skrivnosti mest, urbanih področij, svetovnih znamenitosti in bolj ali manj turističnih krajev.
Dokler lahko raziskujem in potujem, mi je čisto vseeno ali to počnem peš, z letalom, motorjem, avtomobilom, vlakom ali pa z lokalnimi javnimi prevozi. Rada spoznavam nove kraje in ljudi v njih, njihovo kulturo, zgodovino, način življenja, kulinariko in ugotavljam podobnosti in razlike med našim in njihovim življenjem.
Alen: Moja zgodovina motorizma se je pričela pri štirinajstih letih, ko smo še v osnovi šoli opravljali izpit za motor. Takrat lahko rečem, da sem postal “samostojno mobilen”. Večina nas je poznala Tomosove avtomatike, APN6, pa še kakšen ATX bi lahko dali zraven. Kasneje so se začeli pojavljati razni skuterji, oziroma sesalci, kot smo jih imenovali. Registracije tovrstnih motorjev še niso bile potrebne tudi homologacijo je redko kdo poznal. Da o raznih predelavah sploh ne govorim. Nekatere APN6 so šibale tudi čez 100km/h. Mogoče se mi je takrat vzbudila ta želja po motorizmu in odkrivanju sveta na dveh kolesih.
Potovanja A – B – A me niso nikoli kaj preveč privlačila. Verjamem, da imajo tudi ta svoj čar, a zakaj se ne bi vsaka dogodivščina začela že doma. Tisto vznemirjenje, ko je potrebno pripraviti motor na daljšo pot, pakiranje in predvsem selekcioniranje prtljage, s stalno mislijo “kaj sem še pozabil”, urejanje raznih papirjev in še bi lahko naštevali.
Pravo vznemirjenje z malce strahu in mislimi “upajmo, da bo vse vredu” pa se začne, ko se usedeš na motor in odjadraš novim dogodivščinam naproti. So pa tudi trenutki, ko si ves premražen in ne čutiš prstov na rokah, ko te daleč od doma ujeme dež in si ves premočen, poleti, ko si v popolni opremi ves prepoten, po možnosti sredi kakega zastoja, ali ko si nekje daleč od doma na cesti že čisto obupan in vse kar imaš je sopotnica, motor in prtljaga in še bi lahko našteval. Ja, tudi to je čar motorizma, ki ga ne bi za nič na svetu zamenjal. Motorizem mi daje občutek svobode, zame je to način raziskovanja in odkrivanja zame neodkritih kotičkov in način potovanja. In kot pravijo “motorizem je način življenja”.
Uživava v potovanjih, predvsem tistih z motorjem, saj je pri njih zanimiva celotna pot. Uživaš lahko namreč od prvega trenutka ko greš od doma. Ob lepih sončnih vikendih ni lepšega kot se usesti na motor in odjadrati v neznano, plan poti pa se potem sproti razvija. Z avtom tega najbrž ne bi nikoli naredili. Na ta način sva odkrila že ogromno lepih krajev po naši domovini, čaka pa naju še veliko zanimivih in neraziskanih kotičkov.
Kontakt