Dolomiti so od pomladih do jesenskih mesecev oz. od zadnjega do prvega snega priljubljena destinacija motoristov. Ponujajo veliko prelazov, izjemne razglede, lepe vasi, osvežitev v toplih poletnih dneh, svež gorski zrak… Po njih sem se vozil že večkrat, a žal samo za en dan oziroma tranzit. Kilometri se po prečudoviti pokrajini in prelazih hitro nabirajo, dan se pa tudi hitro prevesi v noč.
Že v začetku priporočam, da si pot dobro splanirate in če imate možnost, da vsaj enkrat prespite. V poletnih vikendih je na prelazih polno prometa. Pričakujte počasne kolone in nepozorne voznike, ki občudujejo pokrajino, medtem ko vozijo. Bodite pozorni tudi na vreme, to se, sploh v poletnih mesecih, zelo hitro spreminja. Dopoldan je sončno brez oblačka, popoldan pa začne liti, da vas lahko kmalu vse mine. Za obisk je bolje izbrati jesen ali zgodnjo pomlad, ko je vreme bolj stabilno, prometa pa ne ravno veliko. V kolikor planirate enodnevni izlet priporočam štart zgodaj zjutraj.
Ker živimo blizu Italije, je pod to tja relativno kratka, vendar je po Italiji polno vasi, omejitev in radarjev, ki vam lahko ob nepozornem spremljanju omejitev kmalo zagrenijo dan. Tudi na prelazih, ki jih po Dolomitih ne manjka, je potrebno biti pozoren, saj tam radarji rastejo kot gobe po dežju.
Če vzamemo, da bo naša izhodiščna točka znana Cortina d’Ampezzo, bomo do tja iz Nove Gorice potrebovali cca. 4h, v kolikor se želimo izogniti avtocesti. Lahko pa se do Pian di Vedoia zapeljemo po AC, kar nam prihrani cca. 1.5h.
Cortina d’Ampezzo je precej turistično razvita in se še naprej razvija. Tu je na kupu zbranih največ turistov. Pozimi smučarjev, poleti pa pohodnikov, in takih ki iščejo malce ohladitve in gorskega zraka. Za spanje je bolje, da že prej poiščete kakšno prenočišče na Bookingu, AirBnB-ju… Cortina je priljubljena izhodiščna točka za večino turistov in posledično precej zasedena.
Od Cortine imate kar nekaj lepih izhodišč za prelaze in razglede. Že pred Cortino d’Ampezzo se lahko povzpnemo do Misurine, ki je vasica, znana po istoimenskem jezeru in čudovitem razgledu. Pravijo ji tudi biser Dolomitov in leži na nadmorski višini 1756 m. Je sicer nekoliko iz naše krožne poti, zato je morda še bolje, da si jo pustimo za konec, kjer se pri jezeru malo oddahnemo pred odhodom proti domu. Sicer je pa seveda vse odvisno od vas, kakšno pot si boste splanirali. Nazaj se iz Misurine vračamo po isti poti do Cortino d’Ampezzo.
Prvi čudoviti prelaz, ki leži na nadmorski višini 2.105 m je na naši krožni poti Falzarego. Približno 3 km naprej, na nadmorski višini 2.192 m, nas pričaka že naslednji prelaz Passo di Valparola. Od tu se spustimo v dolino proti vasici La Villa Stern in nadaljujemo pot po cesti SS244. Vozimo se skozi čudovito pokrajino, ki jo obdajajo gorovja, ceste pa so ozke in precej ovinkaste – kot nalašč za vožnjo z motorjem. V Arabbi se lahko odločimo ali želimo pot malce skrajšati in izpustiti prelaz Pordoi. Naš cilj je pot čez prelaz Giau in spust nazaj proti Contini d’Ampezzo. Mene je čas preganjal, zato sem Pordoi pustil za naslednjič in s tem pridobil dodatno uro.
Za krajšo pot v vasi Arabba zavijte na cesto SR48, ki vodi nazaj proti Cortini. Glejte table za Belluno, Cortina, passo Falzarego. Od tu naprej sledimo tablam za passo Giau. Prelazi in ceste so na splošno dobro označene, tako da s tem ne bi smeli imeti težav. Prelaz Giau velja za enega najbolj obiskanih prelazov, saj se ponaša z 2236 m.n.v. Na vrhu najprej opazimo znameniti prizor, pogled na južno stran gore Nuvolau. Od tu sega pogled do zasneženih vrhov, pašnikov in gozdov in na najvišji vrh dolomitov Marmolado.
Na vsakem prelazu so tudi koče, kjer lahko kupimo spominke in se malce okrepčamo. Velja, da je hrana po kočah boljša kot v dolini. Žal tega še nisem testiral. Če imamo še kaj časa lahko naredimo postanek v Misurini, če smo to na začetku izpustili.
Kar se tiče tankanja bencina po Dolomitih imejte pripravljene bankovce po 5 in 10€, ker denarja ne vračajo. Italijani imajo večinoma samo postrežne črpalke. Z bančnimi karticami so vedno kakšni problemi. Upoštevajte tudi, da so črpalke večinoma po dolinah.
Pot proti domu sem nadaljeval proti Bellunu, kjer sem se malce prej priključil na avtocesto. Cesta, pred avtocesto (SS52) se zna zaradi veliko prometa močno zagužvati. Leta nazaj sem pristal v grozni gneči, kolona je stala v obe smeri. Ubral sem pot po stranskih cestah. Mislim, da sem takrat še vedno prišel prej domov kot po AC. Pri vsej tehnologiji, ki nam je danes na voljo, raje preverite kakšne so razmere na cestah.
Ko ste na avtocesti samo sledite tablam in uživajte v dolgočasni vožnji proti domu. Cestnina do Nove Gorice pride okrog 10€. Tudi cestninske postaje v Italiji so svoja znanost. Ali ne znajo seštevati denarja, ki ga zmečete v njo ali vam listka ne prebere… skratka, bodite pripravljeni na vse.
